V torek zvečer je ura samo zame. V poltemi, udobno na blazini, z nečem pod glavo, poslušam prijeten Matejin glas in sledim navodilom. Potapljam se vase, v svoje mišice, kite in kosti. Si jih skušam predstavljati, čutiti njihovo gibanje, njihov upor in zadovoljno predajo, ko jim gib ugaja. Ne zvonijo telefoni, ni računalnika, radio ne igra za kuliso, nobenega motilca ni in to je pravzaprav čudno. Težko se je predajati samemu sebi, zato glava redno odpotuje v službene probleme, v domača čakajoča opravila in ko se tega zavem, jo spet nežno usmerim vase. Čutim, da se moje telo uči novega gibanja, na najbolj nežen in vztrajen način. S Feldenkraisom ne morem pokazati novih mišic in nisem izgubila petih odvečnih kilogramov, pridobivam pa nekaj, kar se mi zdi pomembnejše: zavedanje trenutka in čuječnost. Trenutke, v katerih se mi zdi, da se je moje telo naučilo bolj ergonomskega gibanja. Prebliske, da Feldenkrais prinaša še druge darove, vzpostavlja nove povezave med fizičnim in mentalnim. Veselim se raziskovanja. H.Š., 2019
Največji izziv vadbe Feldenkrais je biti prijazen s seboj. V življenju se pogosto presojamo skozi očala uspešnosti in za zastavljeno storilnost je pogosto treba stisniti zobe, pa mišice v križu, pa pridelati vnetje mehurja … Ko telo ne zmore več in se pojavijo bolezenski znaki, bi si želeli na hitro in dokončno zatreti vse nepotrebne tegobe. Iščemo maserje in vse mogoče strokovnjake … Če imamo srečo, se nam odprejo prave poti in začnemo raziskovati sami sebe. Ena izmed mojih sreč je vadba Feldenkrais. Zakrčenosti telesa ne pridelamo v enem tednu in se je v enem tednu ne znebimo. Počasi, iz vadbe v vadbo, prihajajo zaznave telesa, nova občutja, večja sproščenost in gibljivost. Zelo spodbudno je, da so rezultati lekcij občuteni že po eni sami uri vadbe. Vrat se sprosti, rame so bolj mehke, korak je lahkotnejši. In glava … Glava se ziblje v lahkotnem miru. Prijateljice so me spraševale: ˝Je to meditacija?˝ Ni meditacija! Je trenutek, ko prijazno vzpostaviš stik s svojim telesom, ga ljubeče premikaš in se neskončno čudiš, kaj ti telo ponudi v zameno. Veselimo se življenja v vsakem trenutku in hvaležni bodimo za svoje embalaže, ki nam omogočajo potovanje po lastni poti. J.K., 2019
Sem človek, ki išče vedno nove izzive in tako me je nekega dne sodelavka povabila na vadbo Feldenkrais. Spominjam se, da sem si pisala na listek Feldenkrais in sproti preverjala, kako se to napiše, delovalo je zelo čudno. Pa sem šla. Ni bilo razkazovanja opreme, ne mišic, ne vzdržljivosti. Samo mir, sproščenost in otroško čudenje nad nečim novim. Ljudje me vprašajo, če je to meditacija. Ni. Ta vadba je zame čisto veselje, ki ti znova in znova sprosti napetosti, izboljšuje gibljivost, tali zamrznjene, otrdele dele telesa ter poveže v veselju telo in duha. Ali to vadbo priporočam? Vsak si življenju poišče svoje poti. Poskusite. Mogoče bo tudi za vas Feldenkrais začetek nečesa novega. K.J., 2018